Prvi del bloga najdete na tej povezavi: https://carolinaturecki.si/globoka-klinicna-depresija-1-del/

Bil je že polnoleten in načeloma nisem bila več njegova skrbnica, vendar je bil v tako katastrofalnem zdravstvenem stanju, da sem ponovno jaz odločala ali mu bo zdravnica dvigovala predpisana zdravila ali ne. In smo višali. In višali in višali. Lubi jezus, koliko tablet je bilo potrebnih v enem odmerku, da so njegovi možgani ponovno našli nekakšno stabilnost.

Januarja leta 2014 je bil odpuščen iz bolnice. Pred mano so bili peklenski meseci, to sem vedela, saj sem doživela prvo neprištevnost, s to razliko, da v tem obdobju več nisem mogla računat na Tilnovega dedka, saj je že nakaj časa bolehal.

Veste, človek se navadi bit sam. Jaz sem v tistem obdobju imela partnerja, kateri mi je povedal, da tega ne more gledat in da se bo raje umaknil. In tako sem ostala sama s seboj.

Še zmeraj sem imela svoj posel in še zmeraj sem masirala. Nekaj mesecev predtem sem sicer predala poslovni prostor v Kopališču Pristan in prekinila poslovno sodelovanje s poslovno partnerko, katera je izrabila moje zaupanje vmes, ko je bil Tilen tonil v svoje stanje. Odnosi, katere sem doživljala v tem obdobju so bili, milo povedano, katastofalni.

Doživljala sem napade iz vseh strani – in v tistem času je bil moj rek: KO IMA HUDIČ MLADE, JIH IMA NEŠTETO. In tako furala dalje. Moja baka bi rekla: ”Šta se mora, nije teško.”

Danes mi je popolnoma jasno, da tako, kot sem sebe doživljala, tako se mi je manifestiralo odzunaj, da je bil na delu Zakon privlačnosti in da k brezpogojni ljubezni spadajo meje. Stroge meje. No, v tistem času jih sebeda še nisem poznala oz. sem ne vem zakaj, razmišljala, da jih v duhovnosti ne potrebujemo.

Zadnja četrtina leta 2013 in leto 2014 so bili zame prelomi: kljub temu, da je Tilen prišel iz bolnice januarja 2014, se nikakor ni mogel sprabit k sebi. In tako se je nekega dne odločil, da se bo v popolnosti preselil nazaj domov: skrbništvo sva si napreč delila, po nasvetu zdravnikov, z njegovim očetom, kateri ga je drugače obravnaval.

Ponovno postala full time mama, skrbnica 24ur na dan, z otrokom, kateri je bil odvisen od mene. Ko sem na Centru za socialno delo spraševala, ali mi lahko kako pomagajo, je bil njihov odgovor, da ne.

Ko sem spraševala Tilnovo osebno zdravnico, katera ga je spremljala od vstopa v šolo, je bil njen odgovor ne in tako sem še nekaj mesecev vlekla posel, dom, stranke, poslovni prostor in se na koncu znašla pred odločitvijo: Tilen ali posel.

Otrok ali moje delo?

Oba sem ljubila. Oba sem opravljala izvrstno. Ampak bil je čas, da se odločim, kam bom 100% preusmerila svojo energijo. Seveda ni bilo dileme: odločitev je padla v stotinki.

Tako sva v prvih dneh meseca decembra l.2014 odpotovala v London, v Združeno Kraljestvo. Ideja je bila Tilnova, saj si je želel obiskat London. Mene ni vleklo, saj sem morala skrbet za nenehen pritok denarja, strank, za poslovni prostor, branit sem se morala, saj so me non stop napadali, in še kaj bi se našlo.

V London-u sem se odločila, da zaprem svoj posel in se posvetila otroku, za katerega se bom tako potrudila, da bo nekega dne lahko samostojno deloval. V tistem trenutku ni mogel.

Danes, dobrih 5 let kasneje je stanje sledeče:

• Caso Dom Inacio sva obiskala še 2x; ob zadnjem obisku, leta 2017, so mi Entitete svetlobe povedale, da se bo do konca pozdravil sam (kaj natančno to pomeni, bom pisala v enem naslednjih blogov)
• Tilnu sem uredila status, kar pomeni, da je upokojen; obema sem uredila papirje, kakor so mi svetovale Entitete svetlobe, ko je Tilen Caso Dom Inacio obiskal drugič, novembra, leta 2015
• preselila sva se v čudovito, veliko stanovanje, kjer ima Tilen sobo obrnjeno tako, da lahko vso noč spi in ga ne moti hrup iz okolice
• ugotovila sem, da mu gluten iz hrane povzroča, da se mu možgani sesuvajo – kar pomeni, da četudi je redno jemal tablete, te tablete niso učinkovale, saj je gluten alergen, kateri je vplival na njegovo možgansko ravnovesje. Tako je danes na brezglutenski dijeti, seveda pod budnim očesom specialistov in lečečih zdravnikov, zato se stanje izboljšuje
• sprejela sem, da živim drugačno življenje: pričela sem odkrivat ljubezen do sebe, do svojega življenje in svojega telsa. Moje življenje je večino časa preplet hvaležnosti in harmonije, brezpogojne ljubezni z jasno zastavljenimi cilji, katerim sledim.
• Danes mi je popolnoma jasno, kaj pomeni dušni dogovor; napišem blog v prihodnjih dneh na to temo
• ponovno lahko hodim in plešem po svoji prostrani dnevni sobi,
• za menoj je uspešna operacija kolka, zamenjava celotnega levega kolčnega sklepa in HODIM. Oh, kako sem vsakodnevno hvaležna, da lahko hodim!

V vseh teh letih, ko sem razmišljala, ZAKAJ sem se morala odločit med ALI posel ALI otrok, sem ugotovila, da je bilo to moje notranje prepričanje. Globoko zakoreninjeno prepričanje, da nisem vredna vsega, ampak, da morem izbrat med tem ali onim.

Danes svoj posel gradim na prepričanju IN IN. V ta namen pripravljam tudi svoj prvi program MEDITACIJA in DENAR. S pomočjo meditacije, mentorice svojih izkušenj sem namreč ozavestila vse, kar je potrebno, da se danes lepo postavljam na svoje noge, da ponovno ustanavljam posel, kateri temelji na zdravih temeljih obilja. Spremljajte mojo spretno stan, vpišite se na novice ali mi pošljite svoj email naslov na: duhovna.potovanja@gmail.com in ko bo program zunaj, boste za to izvedeli prvi.

Danes je Sobota, 23.2.2019 in pišem že svoj tretji blog. Pred časom sem si namreč obljubila, da bom vsak dan napisala en bolg, naslednjih 90 dni.

V vmesnem času sem namreč ugotovila, da sem si zastavila hudo zahtevno nalogo, saj vmes še obiskujem šolo, skrbim za Tilna in lansiram nove programe, zato ta izziv opuščam. Ja, seveda bom pisala, ampak ne zato ker sem obljubila sebi ali vam, ampak zato, ker me to osrečuje in ker v tem uživam.

Imejte se krasno in nepozabite na HVALEŽNOST. 😉