KAKO STA POVEZANA IŠIAS IN HINAVŠČINA

Hinavščina in Išias. Le kako sta povezana?!
Zmeraj pišem iz čustvenega vidika in kaj se dogaja na različnih energijskih nivojih ter kako lahko do njih dostopate skozi meditacijo. Ozaveščate, spoznavate, doživljate različne ‘Aaa-Haaa’ trenutke in to vključujete v svoje življenje ter si ga postopoma uredite na način, kateri vam ustreza in kjer se počutite v svoji moči.
Kaj je to hinavščina, v povezavi z IŠIASOM? Kot prvo želim povedat vsem vam, katere me danes prvič prebirate, da sem med leti 2007 in 2015 intenzivno masirala: skozi moje roke je samo v prvih nekaj letih šlo več kot 12.000 teles. Specializirala sem se za terapijo hrbta.
Po zaključenem TUI-NA tečaju, katerega sem opravljala na Higeji, v Ljubljani, sem masirala, masirala in masirala. Uživala sem v masaži. Dobesedno, Moj prvi salon je bil v Kopališču Pristan, v Mariboru in ob petkih sem lahko delala tudi po 12 ur, brez prestanka in na koncu šla zvečer še na zabavo. Uživala sem v vsakem trenutku, v vsakem telesu. Občutki, katere vam lahko najbolj približno opišem so podobni radosti, ljubezni in hvaležnosti, vznesenosti ter sprožajo nekakšno živost v meni. Ja, vse skupaj združeno privre na plano, ko se oseba vleže na masažno mizo in pričnem z masažo.
Ko sem zaključila na Higeji s tečajem, sem malo vadila, da sem spravila znanje v obtok in čez slabi dve leti nadaljevala izobraževanje na Kitajskem: vsi vemo, da so Kitajci mojstri masaže in starodavne tehnike, imenovane TUI-NA. Tam sem nadgradila svoje znanje v terapijo hrbta. In tako sem, v naslednjih nekaj letih osvajala in z masažo ‘pregledovala’ različne hrbte.
Vse skupaj sem seveda povezovala z različnimi energijami in s čustvi, katera so se masirancem ‘vsedla’ v njihovo podzavest in na določene dele hrbta. Ja, tako deluje energija, neodvisno od tega, ali si vi to želite ali ne.
In sedaj prihajam do IŠIASA: IŠIALGIČNI ŽIVEC je največji, najdebelejši in najbolj razvejan živec v našem telesu. Poteka od ledvenega predela, skozi medenico (ritnici) in skozi nogo, prav do prstov. Na spletu si lahko do potankosti preberete kako poteka in zakaj nastane ter kako si lahko pomagate. Jaz pa danes pišem o iskrenosti do samih sebe.
V svojem današnjem blogu ne zmanjšujem vrednosti vseh vas, katere ste kadarkole trpele za išiasom. Večina ljudi, katere sem spoznala s težavami z išiasom, so bili pretirano pridni in delovni, kot mravljice, kateri so pozabili nase.
In to je namen mojega današnjega pisanja: vsi vi, kateri trpite za išiasom ste pozabili sami na sebe. IŠIJAS iz čustvenega vidika povzročata strah pred prihodnostjo in strah pred denarjem.
Seveda se vam to dvoje ne rabi zdet smiselno, ampak če se za trenutek vsedete, zaprete oči in se povežete s svojim največjim živcem, če vzpostavite pobezavo z njim in ga vprašate, kaj vam želi sporočit, boste prišli do različnih in presenetljivih odgovorov. Ljudje smo narejeni, da se gibamo. In ne, da ves dan sedimo. Naše telo je narejeno za vsakodnevne različne položaje in ne, da non stop počenja ena in isto.
Imate vsak dan čas za meditacijo IN gibanje? Z gibanjem razmigate svoje fizično telo, z meditacijo pa svojo dušo. Morda mi bo kdo odgovoril, da ne, da nimam pojma, kaj pomeni živet, kaj pomeni, ko so otroci mali in kaj pomeni, ko hodiš v službo in gradiš hišo in kaj pa jaz vem kaj še vse. Ampak, če pogledate svoje razloge (da ne rečem izgovore) zakaj nečesa ne počnete, so to vse zunanji razlogi. Hiša, premične in nepremične stvari,… In to vse je minljivo. Vaše zdravje, tako čustveno, kot fizično, je pa lahko zelo krhko.
Jaz sem se včasih pehala, sicer na dokaj nežen način, ampak je bilo vseeno pehanje: dokler me sinova bolezen ni ustavila, moja operacija kolka pa čisto spravila v stanje, ko sem se obrnila od vsega posla vstran, v sebe in pričela spoznavat svojo vrednost.
Ja in zato lahko na podlagi izkušenj zagotovo rečem, da je IŠIJAS POSLEDICA NEISKRENOSTI. Ne do drugih, ampak do samih sebe. In tako ste HINAVSKE izljučno do samih sebe. Vaš UM je HINAVSKI do VAŠE DUŠE. Ker se ne slišite, ker se ne želite slišat. Ker vas je strah. Globoko v vas se skrivata dvom in strah da niste dovolj vredne, da ne zmorete, da vam ne bo uspelo in tako vztrajate pri vsakodnevnem delu, pri vsakodnevnih opravilih, katera najedajo vaše fizično zdravje, vašo hrbtenico, katera je sedež vaših čustev. In vam nudi ČUSTVENO oporo v vašem življenju.
Ali ste vedele, da lahko edino same sebi nudite oporo? Ne morejo vam je dat ne služba, ne dobro plačano ali slabo plačano delo, ne partner, ne mož, ne šef, ne ljubimec, ne otroci,… nihče, razen same si lahko ponudite podporo, katera preraste v stabilnost. Bolj, kot ste čustveno stabilne, bolj, kot si zaupate, bolj, kot verjamete vase, manj bolečin boste imele.
Če pa že trpite za bolečinami je pa moj predlog: takoj k zdravniku, prenehajte se mučit, vzamite protibolečinske tablete, opravite vse preiskave in zraven vsega pričnite z vsakodnevno meditacijo (če ne veste, kje bi jo prejele brezplačno, se mi javite na: duhovna.potovanja@gmail.com) ter pričnite spreminajt svoje miselne vzorce in misli, kateri so vas pripeljali do takšnega fizičnega stanja, katerega doživljate danes.
Vse to lahko počnete same, brezplačno. Jaz pa pripravljam plačljiv on-line skupinski program, z enim pričnem 4.4.2019 na temo denarja in energijskega zdravja, v povezavi z išiasom ter celotno hrbtenico.
Ampak zapomnite si: brez občutka krivde in brez obtoževanja, ker vam ne bo koristilo pri ničemer. Za vse, kar ste izvedele danes, enostavno niste vedele v svoji preteklosti in to je dejstvo.
LJUBIM SVOJ HRBET (iz knjige LJUBITE SVOJE TELO, Louise L. Hay)
PODPIRA ME SAMO ŽIVLJENJE. ČUTIM, DA SEM ČUSTVENO PODPRTA. ODREKAM SE VSEM STRAHOVOM. POČUTIM SE LJUBLJENO. ODREKAM SE PRETEKLOSTI IN VSEM BOLEČIM PRETEKLIM IZKUŠNJAM. OPUŠČAM VSE, KAR JE MINILO. ZDAJ ZAUPAM V TOK ŽIVLJENJA. IZBIRAM MISLI, KI UPOŠTEVAJO MOJE POTREBE. ŽIVLJENJE ME BOGATI NA PRIČAKOVANE IN NEPRIČAKOVANE NAČINE. VEM, DA MI JE ŽIVLJENJE NAKLONJENO. SEM VZRAVNANA IN POKONČNA, SAJ ME PODPIRA LJUBEZEN DO ŽIVLJENJA. LJUBIM SVOJ ČUDOVITI HRBET IN SEM MU HVALEŽNA!
Z ljubeznijo in Hvaležnostjo do Življenja, Carolina!