Ko sem se meseca lani spomladi odločala, ali naj obiščem Caso Dom Inacio, ali ne, sem imela pomislek, kateri bi se morda komu zdel racionalen in povsem na mestu: a spet boš sla tja, kamor hodiš že vsa ta leta? Ali ni bilo že dovolj, vsa ta leta potovat tja? Ali ne bi morda šla kam drugam na morje, na oddih, na plažo, gore, drugi del Evrope, sveta,… ?!
S kom grem, kako bo z denarjem in s financami, kako bo v končni fazi s Tilnom, saj živiva sama in je v popolnosti odvisen od mene, kdo ga bo imel v varstvu? Kdo bo pazil na Suryo? Bolj, kot sem razmišljala, bolj sem bila razdvojena, manj sem spala ponoči. Pričela se mi je dvigovat kislina, želodec me je pričenjal zmeraj bolj bolet, postajala sem razdražljiva in spremenila sem se v eno veliko skrb. Seveda že poznam te svoje faze razpoloženja, tako da se v teh vprašanjih ne ”dinstam” dolgo, ampak vseeno je prelomnica, katero sem čutila v vsaki celici svojega telesa, v vsaki svoji kosti v telesu sem čutila, da morem naredit spremembo. In tako sem sem vedela, da se morem odločit. Morala sem se odločit zaradi svojega lastnega notranjega miru in seveda lastnega fizičnega zdravja.
Glede na to kar počnem, sem tudi vedela, da sem pred svojim naslednjim življenjskim izzivom, da počasi zaključujem eno svojo fazo življenja in ta je bila nesporno povezana s Tilnovo boleznijo in še nekaj, kar je bilo v ozadnju, pa mi še ni bilo čisto jasno. In ko sem se čez nekaj dni odločila, da grem, sem vedela, da sem sprejela eno izmed najmodrejših odločitev v zadnjem času. Pomagali so mi seveda meditacija, KRISTALNA POSTELJA in Bitja svetlobe. Svoje razloge ZA navajam v spodnjem odstavku. Proti je bil denar in kako bom poskrbela za Tilna – vendar je Tilen rekel: ”Mama, idi. Naredi to.”
Ko sem Caso Dom Inacio obiskala prvič leta 2010, sem odšla domov malo pred praznovanjem rojstnega dne sv. Ignacija in vsa ta leta nisem v nobeni obliki (energijski obliki seveda) naletela nanj. Tako, da je bil eden izmed razlogov, zakaj odpotovat tudi spoznat njegovo energijo in izvedet, kaj sporoča, kakšna je njegova pomoč ljudem in celotnemu človeštvu. Drugi izjemno močen razlog se je tudi nanašal na mojo prvo pot v Caso, saj je 5 tednov po mojem prihodu domov Tilen zbolel in vsa ta leta sem se ukvarjala z njim, njegovo boleznijo, spoznala partnerja, zaprla podjetje, se poročila, imela operacijo amternice in kolka, diagnosticirali so mi celiakijo in se ločila. Od uradne ločitve je minilo nekje 3 mesece, ko sem se odločala ali grem na pot ali ne.
Zmeraj je odločitev tista, katera je prva in vse ostalo sledi. Zmeraj. Tako prevzamem vajeti v svoje roke, ni več moj odziv na okolico, glede na zunanje dogajanje, ampak imam kontolo/moč nad svojim odzivom. In ja, čeprav me to še zmeraj malo plaši (ta moč odločitve in posledično, kako se vse sestavi) je to nekaj najboljšega, kar sem odkrila v zadnjih letih.
V Caso Dom Inacio sem odpotovala sredi julija 2018, v največji sezoni: Benteke, Madrid, Sao Paulo, Brasilia.
Ena zanimivost se mi je pritetila na tej poti: zmeraj si rezerviram prevoz na letališče takoj, ko kupim letalsko karto. Tokrat pa temu ni bilo tako. Bolj, kot sem razmisljala, bolj se nisem mogla odločit, kaj naj naredim. In ko sem bila še slab mesec potovanjem, sem si rezervirala prevoz iz Ljubljane. Ostala mi je še pot Maribor Ljubljana. Nisem in nisem se mogla odločit s čim naj potujem: na misel mi je prihajal vlak, čeprav se mi je vse skupaj zdela škoda časa in da predolgo traja. V tistem času je bilo ogromno polemike glede drugega tira in kako so slovenski vlaki počasni in tako naprej. Mislim, da je bilo 5 dni pred potjo, ko sem pred meditacijo vprašala, kako naj grem na pot in sem prejela odgovor, da z vlakom. Prvi odziv mojega uma je bil, predolgo. Brez veze. Vendar, ko sem malo pogledala dan in uro, kdaj potujem je bilo še kako logično: v torek, okoli 9h iz Maribora: avtocesta Mb – Lj – vlak bi lahko bil rešitev. Še zmeraj se nisem mogla odločit, kaj naj naredim. In seveda sem špekulirala, da bom morda v meditaciji prejela še kakšen odgovor. Ampak naj vam povem, da to tako ne gre: ko 1x prejmete sporočilo, je to to. Energija se ne ponavlja, kot se ponavljajo naš um in misli. Sem pogledala, kdaj pelje vlak iz Mb, vendar sem v torek zjutraj še zmeraj iskala po prevozih, ali gre kakšen ob določeni uri iz Mb v Lj. Verjamete, da je bilo vse polno in zasedeno?
Ko sem kupila karto za vlak MB – Lj, me je brat poklical in sporočil, da se je na avtocesti Maribor – Ljubljana zgodila huda prometna nesreča in da vse stoji. 9 ur je trajal zastoj. 9 ur!
Naslednja zadeva se mi je dogajala v Madridu, na letališču: v tistem večeru sta bila, v razmiku 15 minut 2 leta v Sao Paulo. Enega je gostila španska družba, drugega pa Brazilska družba TAM. Zmeraj preverim številke na letalski karti in na tabli. Tokrat sem pa 3 krat stopila še do informacij in jih posebej vprašala. Vse ok. Do vkrcanja. Ko so me zavrnili, češ, da to ni moje letalo. Čakaj zdaj, kaj pa je, če ne moje letalo. Ja, saj vidite, da ni prava družba?! Kako ni, če pa piše, da je?! Ne, se ne ujemajo vse številke: zadnji dve številki nista pravi. Čakaj zdaj, kaj pa zdaj? Bording se je pričel, kaj pa zdaj? Nič gospa, mi vam ne moremo pomagat, ostali boste doli. Panika, alarmi v glavi, kako zdaj, sredi Evrope sem, ne sprejmejo me, … Veste gospa, to niti niso prava vrata (Gate) in idite do svojih, ne delajte gužve. Nisem bila sama: fant in punca sta tudi tekla, kaj tekla, šprintali smo na vso moč. in do pravega Gejta sem prišla mokra in iz vsakega lasu mi je curljalo – dobesedno. Pljuča mi je tako stiskalo, da mi je piskalo noter in pekla so me, kot še nikoli. Mislila sem, da se mi bodo sesedla. Dobesedno. Medtem, ko sem tekla, sem razmišljala, da imam dovolj denarja, da si kupim novo karto za dalje. Samo potem ne vem, kaj bom doli jedla. Ja, vse sorte misli mi je šlo po glavi. In, da je to zanimiva izkušnja, ker še nikoli nisem zamudila leta.
Let je bil prestavljen: kakor hitro smo prišli do pravih vrat, smo videli ljudi, kako na izi sedijo – predstavniki letalske družbe so pa menjavali karte, za kasnejšo uro. Mislila sem, da se razjočem od veselja. Res. Skratka, v Sao Paulo smo prispeli z zamudo treh ur in petih minut, kar pomeni, da smo imeli 5 minut več zamude, kot je predpisano z zakonom in tako sem lahko uveljavljala povračilo za letalsko. To sem storila z SkyCop: vse kar sem storila je bilo, da sem jim poslala vozovnice in svoje podatke, oni so mi pa v nekaj tednih nakazali denar na moj TRR. Istočasno so si vzeli pripradajoč procent za storjeno uslugo, zatem, ko je bil moj prispevek ugodno rešen. Samo da veste, da imate določene pravice, če letalo zamuja in za to niso krive vremenske razmere in stavke.
Ja. Sem prišla naslednji dan v Abadianio. In imela sem še toliko časa, da sem odšla na Slap in v Caso, pred trikotnike ter na vrt. Najlepše od vsega je, ko greš na Slap in te dr. Augusto očisti od vrha glave do stopal. Nobene utrujenosti več ni, kljub temu da sem bila na poti 36 ur. Srečna in radostna. Vesela z vsako celico svojega telesa: vse vezi samo odpadejo in se transformirajo. Od znotraj začutiš moč, kako se prične prebujat. V prvih dveh do treh dneh se vsak popolnoma prerodš.
Moj plan je zajemal tri Casi tedne. Prvi teden se je že pričel in najboljše od vsega je, ko kar čutiš, kako se v tebi vse spreminja: ozaveščaš, transformiraš in v sebi veš, kaj se dogaja. Človek doli postane vesel. Prične se veselit svojega življenja. Občutiš nekakno moč ,aktera se rojeva znotaj srčne čakre – in četudi ne veš, kje se nahaja, čutiš, da se dogaja znotraj tebe, v tvoji biti. To ni moja domišljija. Pri vseh je približno tako – popolnoma vsakemu se dogaja: na njegov način. Bitja svetlobe poskrbijo za to.
Sredi drugega Casinega tedna sem opazila, da me je pod desno pazduho pričelo srbet. Istočasno se mi je zdelo, da me je na desni nogi pičil nek izven serijski komar, saj me je pričelo nenormalno srbet in namesto, da bi se mi pik pričel celit, se mi je pričel razraščat. Ko srbečica pod pazduho ni pojenjala, sem eno večer vprašala dr. Augusta, kaj se dogaja.
Odgovor me je pretresel, šokiral in bilo je nekaj česar nisem pričakovala. ”Imaš raka,” je rekel dr. Augusto, ”kateri se širi in razrašča po tvojih energijskih telesih, do tvojega fizičnega telesa.” Kako lahko imam raka, če živim po vseh načelih, prepričanjih in hodim v Caso, … Skrbim za vse,.. ”Ja,” pravi dr. Augusto: ”skrbiš za vse. Preveč skrbiš. Zanikaš samo sebe in zaradi tega najedaš sebe in si najedala svojega bivšega moža. Ker si preveč skrbela. Ker nisi želela/znala spustit in ker si nisi upala ostat sama. Ker si mu želela pomagat za vsako ceno: namesto, da bi čutila samo in izključno brezpogojno ljubezen in bi se umaknila, ko si ugotovila, da mu več ne moreš pomagat, Delaš in deluješ z energijo svetlobe in zate ne obstaja popolnoma ničesar drugega, kot je svetloba. Že prepričevanje kot takšno je vtikovanje tvoje energije v življenje drugih ljudi je zate preveč. Ti pa opravljaš masažo, ko se v popolnosti potopiš v energijsko svinjarijo vsakega posameznika in jo transformiraš v svetlobo. Tako še hitreje dovoljuješ svoji bolezni, da se širi po tvojem telesu. Kaj želiš ti da jaz storim?”
Verjemi mi, da sem bila čisto iz sebe. Skorajda nisem mogla razmišljat. Seveda sem mu rekla, da želim, da operira in da vse odstrani. Povedal mi je sledeče: ”Ja, to lahko naredim. Vendar boš ti prenehala z masažami, ker se ti bo zdravila tvoja desna stran in tvoja desna roka. Pridi ju3 na Slap in predal ti bom nadaljnja navodila.” S tem je bilo najinega dialoga za ta večer konec. Četudi bi želela, nisem bila sposobna sprejemat nadaljnjih informacij.
Naslednje dni sem upoševala navodila dr. Augusta na Slapu – in imela sem priložnost, da ga vse vprašam: kaj, kako, čemu, zakaj,… Med drugim mi je povedal, da imam na izbiro: lahko sledim navodilom Entitet svetlobe in se izognem zdravljenju v bolnici ter kemoterapiji, obsevanjih in karkoli zraven spada,… ali pa vse to doživim. Odločitev je bila samo in izključno moja. Seveda sem se odločila, za energijsko zdravljenje, saj je povdaril, da te izkušnje ne rabim doživet, saj to ni moja dušna izkušnja.
Tako sem prenehala z običajnimi masažami. Ko sem v Caso Dom Inacio odpotovala v mesecu oktobru 2018, sem, med drugim vedela, da grem na pregled: vse je ok. ”Nadaljuj kakor do sedaj: brez masaž, izključno izobraževanje.” je dejal dr. Augusto. In sem.
Tako sem konec februarja 2019 vedela, da je vse ok. In da lahko pričnem z enegijskimi masažami. Izključno z ljudmi, kateri vsakodnevno meditirate. Pa ne zato, ker jaz ne bi smela čistit vse energijske svinjarije, ampak ker more vsak človek prevzet odgovornost sam zase. Jaz svoj del, ti pa svojega.
In, ko sem Caso obiskala letos aprila, sem to vse dobila potrjeno. Istočasno sem uspešno zaključila svojo preteklo dušno izkušnjo v partnerstvu, okrevala in sedaj grem naprej. Moja odisejada z bivšim partnerjem je trajala 17 let.
In morda želiš ti, katera imaš za seboj določene izkušnje, katere so te nažrle, katere so pojedle tvojo zdravo bistvo in ker bi se želela izognit fizični obliki bolezni ter zdravljenju v bolnici odideš z menoj na pot v Caso Dom Inacio.
Program potovanja imaš tukaj; https://carolinaturecki.si/pot-v-casa-dom-inacio/
Jaz sem, po obisku Case Dom Inacio, avgusta 2018, obiskala osebno zdravnico in jo prosila, da mi pregleda kri. To sem storila tudi letos, konec aprila 2019. Vsi testi so ok. Prsi si preglejujem redno. Ranica na nogi je popolnoma izginila letos zgodaj spomladi. Občasno se mi je pokazala na nogi čez zimo in me srbela, ko sem malce preveč ‘skrbela’ za druge in šla iz svojega fokusa v druge težave in probleme. Na ta način sem dobila opomnik in sem hitro stopila nazaj, v svojo energijo.
Vem o čem govorim, ko govorim o fokus na sebe. Kakor tudi vem, kdaj je dušni namen in kdaj ne. Zdaj veš, kako je podzavest povezana z vezmi, katere nam več ne služijo in to sem, med drugim, opisala v svoji zgodbi.
Vse ženske, katere ste zbolele do danes in se zdravite ali ste se zdravile, prosim, brez slabe vesti in občutka krivde: jaz nikomur ne želim vzbujat ničesar. Moja zgodba je za vse, katere želite same preprečit tisto, kar se vam je pričelo morda razvijat na energijskih telesih in še ni doseglo fizičnega telesa. Ker se da. Kar pa doseže fizično telo, je pa potrebno zdravit v bolnici, pri specialistih zahodne medicine.
Javi se mi na: duhovna.potovanja@gmail.com.
