Rojena Mariborčanka, zaljubljena v potovanja. Mojo trenutno družino sestavljajo sin Tilen, hrt Surya in mačka Šana. 

Od rojstva sem JASNOVEDNA in tako sem v zgodnji mladosti raje opazovala odrasle, naravo, živali in seveda njihova energijska telesa, kot govorila. Seveda sem takrat mislila, da je to normalno, se čudila, zakaj ljudje ne govorijo resnice, zakaj so raje žalostni in se pretvarjajo, da je vse v redu, Nekateri so raje lagali in zavajali kot bili iskreni. 

Največjo prelomnico sem doživela, ko sem šla v osnovno šolo. Ja, to je bila prva velikanska sprememba. Ni mi bilo jasno, zakaj se morem učit barve, črke, zakaj štejemo, pišemo in podobne zadeve. Nočna mora. Vendar sem zmogla: z delovnimi navadami, katere sem pridobivala, s pomočjo tete Eve, katera se je resnično trudila z menoj. V šolo sem hodila v času SFRJ, bila sem Titova pionirka in oboževala sem Tita, kot figuro: vse njegove knjige sem kupila, kar jih je bilo naprodaj v šoli. Sistem mi je pa bil čisto popolnoma mimo: ogromno je bilo neresnic in nesprejemanja odgovornosti. To, da smo vsi enaki, mi je bilo totalno mimo – že v tistem obdobju. To, da učitelji delajo razlike med otroci odvetnikov in zdravnikov in nami, katerih starši so bili delavci tudi. S tem so v meni rasle zamere in ob vstopu v srednjo šolo sem postala najbolj neznosna najstnica. Vsakemu sem povedala, kar mu gre. Ne pozabite, da sem imela izjemen dar, kateri je bil v povezavi z nesprejemanjem sistema ubijalski. Pri 17ih letih sem računala numerologijo, kadila na stranišču na Ekonomski šoli, se podpisovala namesto mamice, pri 18 in 19 letih sem pa mislila, da sem najpametnejša in da mi nihče nič ne more. Da, da, najstniška leta znajo bit naporna. 

Pri 20. letih sem zanosila in takoj vedela, da bom svojemu otroku stala ob strani ne glede na to, kaj se mu bo življenju dogajalo. 

Pri 22ih letih sem se odločila, da ne prenašam več svojega daru, katerega sem v tistem obdobju imela za eno veliko nadlogo, saj nisem vedela kaj si naj z njim počnem. Videvala sem ljudi in vedela vse o njih. Nisem pa znala rešit svoje situacije: mlada, v partnerstvu, z otrokom, za katerega nisem prejela navodil, z občasno službo, denarno nesigurnostjo, … In tako sem rekla, zdaj pa stop. In se je priprl. Odločila sem se, da ga ne potrebujem! 

In tako sem furala z različnimi službami, zmeraj sem nekaj iskala, s Tilnovim očetom sva se razšla, ko sva ugotovila, da nama ne gre, stara sem bila 27 let. Mislim, da je bila to najina najmodreša odločitev, saj sva oba ugotovila, da je bolje, da se sedaj razideva, ko sva še mlada, kot trpiva v odnosu, v katerem nisva niti zadovoljna, kaj šele srečna. Moje življenje je prvo spremembo doživelo leta 2002, ko sem spoznala človeka, s katerim sem celih 16 let doživljala svojo ‘Odisejado’. Pravi pretres sem pa doživela leta 2005, ko je umrla moja draga mamica.